BREZIMENA NEZNANKA

Srečeval jo je le ob večernih urah

na samotni poti obale morja

hotel je ob njeni pojavnosti videz ujeti,

spremeniti to skrivnost v vsebino želja.

Tako bi si vsaj enkrat zadostil,

to njeno figuro, prepolno neznank

še brez oprijemljive notranje vsebine,

se je znašel v povsem novo ustvarjenih zank.

Hotel je končno dati čutom zadovoljenje

in sebi naznaniti vsaj majhno hrabrost,

srečanja so prehajala že v nočne more,

v mislih in smislu teh samotarskih poteh,

dejstvovati bi moral v tej nameri

za kar pa ni imel korajže, še manj moči.

Na njegovo srečo, se je nekaj zganilo,

ne on, temveč njen glas ga je ogovoril.

Korenito se je oddahnil v celoti,

misleč, bil sem vedno neviden objekt,

senca sebe, ki neopazno postopa,

a v sebi nosi ves čustveni svet.

tomi