Odlična, Jošt!:-)  

Lp Sašo

Sašo, hvala!

Lep dan! Jošt Š.

pot v (to) pesem

kres.

pleševa do štirih zjutraj.

budnica ob šestih.

prebudim še svojo pesem.

   kje bo plamen prihodnje leto plapolal,

   ko bom že dolgo spal?

   kdo bo tebi z vetrom šepetal?

zamenjam besedo mlad s poln nad.

kres.

ritem dveh teles.

Hvala za poezijo, Jošt Š.

Me pa še zmeraj  gloda....

nikoli več pomlad

le večne zime truga

v njo smrti struga.......zakaj v njo?

v njo ležem poln nad

prav lep pozdrav

Pi

Lepe, polne rime, lepo teče, morda samo tematika in izbor besed malenkost arhaična? ;) 

Lp, Nina

Pi, zdaj tudi mene :). Potreben bo premislek ...

---

Nina, ja, te besede (in jezik) so morda res že postarane skupaj z mano. :) Torej bi bil lahko moj izgovor, da s tem še poudarijo kam že sega misel ...

Ko se morda misel jutri vrne, pa - kot sem že zgoraj zapisal - sledi premislek ...

Pi, Nina, lp, Jošt Š. 

Tega človek iz objav ne more razbrati. Zdaj več jasno. :)

Pa vendar t.i. arhaično marsikdaj bolj dotakne, kot pa novodobna poezija, kjer so besede zelo pogosto videti same sebi namen in puščajo občutek, da le iščejo neke nove svetove, ki se ne sprimejo v univerzum. Verjetno avtor ve, okrog česa se mu je ovijala pesem, le da vsak tega ne more razbrati. Seveda, vsak si lahko v  njih poišče svoj pomen, a vseeno se sprašujem, če je pesem prenasičena zvez, ki so neobičajne in ne vsem razumljive  tisto, kar jo naredi, ali je občutek, ko se te nekaj zares dotakne, tisto, kar je pomembno.

Vem, različni smo in različni so naši sprejemniki, tako kot pri vseh stvareh, ne samo v umetnosti. Čutimo različno in to je pravzaprav čar vsega. Kakor v najrazličnejši glasbi, ki lahko nekoga ponese s seboj, drugega pa pušča povsem brezbrižnega, ali mu je celo v breme.

Morda pa poezije spoh ni treba razumeti, le čutiti jo? Kako naj jo čutim, če se mi srčika izmika? Je prav v tem čar? Ali pa je lepše, če te naponi s spoznanjem, ki je spretno prikrito, pa čeprav zastarelo poetično?

Nekdo ima rad gojene orhideje, nekdo pa neskončno uživa v vonju travniških cvetic. Lepo je, da smo vseeno skupaj in si pomagamo rasti, pa kjerkoli že. Vsak cvet je lep po svoje.

Lp vsem <3

Ahoj, Jošt,

Atmosfera pesmi je kul

Kar sledi je samo moje skromno videnje. Nisem ravno diplomat, tako da ne vzemi osebno - čeprav tega nihče ne more zares ;) 

Rime so posiljene, predvsem tista nada (ki je še edina arhaična beseda v igri). Tako se zadnja beseda vsake vrstice dobesedno odkrha in odkotali.

Ker vtis pesmi ni postmodernističen (nekateri stavki imajo lep smisel), določene besedne zveze ("v njo smrti struga" , "kdo mi bere pesem z vetra juga") zazvenijo absurdno in pustijo nekoliko prazen vtis.

Predlagam ti, da bodisi ukineš rimo in odstraniš kup besed in se skoncentriraš na atmosfero, ki je zanimiva, recimo:

nikoli več pomlad

le truga večne zime 

v njej struge smrti 

vanje legam poln pričakovanj

Druga možnost pa je izpiliti rime. To je res mojstrsko delo in zahteva ogromno izkušenj (jaz se jim zato izogibam :)) nekaj v tem stilu recimo

kdo mi pesem vetra bere

ki zaganja se z juga

kdo me s ceste zasnežene dere

s topo mrzlo ramo pluga

lp, Y

Y, v drugem verzu primera popravka ti manjka en zlog in v tretji je en preveč. Rime so res res delikatna stvar in ne samo, da morajo same zase trdno stati, prav tako morajo biti tudi v kombinaciji s pravim ritmom. Tudi jaz se jim izogibam prav zaradi tega. Upam, da pride čas za rime tudi zame :))

Lp, Nina

Nina,

se popolnoma strinjam. Ilustriral sem samo rimo, stopica pa je spet druga pesem ;)

Načeloma se mi zdi pesem z rimo a brez natančne stopice dosti boljša izbira kakor "na silo skantana" v popolno stopico in rimo. 

Tudi na portalu je par mojstric in mojstrov klasične forme (naj omenim samo Lidijo B. in Kerstin). 

Žal pa sem sčasoma ugotovil, da imajo celo najboljše pesmi v formi nek duh po prisili. 

Čeprav obstajajo tudi izjeme link

Če se tako strogo držimo pravil, nas lahko omejujejo pri izražanju. Kot pravi Y imajo na koncu celo naj boljše pesmi v formi nek duh po prisili. Čeprav moraš imeti zelo izpilen posluh za stopico, jambe, troheje.... :)  in tega ne zmore vsakdo. Jaz sigurno ne. Opažam pa, da so rimanke na portalu podcenjene, sploh take v prosti rimi. Morda zaradi tega, ker se ne držijo pravila (pre)cenjene klasične forme , morda zaradi duha prisiljenosti. 

Zakaj ni dovolj, da pustimo pesem dihati, da občutimo njen dah, če je že razumeti ne moremo, to je tisto kar me bega. Tisto kar se zasluti. Zame je to bolj pomembno kakor forma, čeprav mora konec koncev vse imeti nek okvir. Da napišeš dobro pesem, ki je zrasla iz tebe, ne potrebuješ vsega teoretičnega znanja o poeziji, ali pač?

Amapk, kdo sem pa jaz, kajne?

:)

pi,

strinjam se s teboj bolj kot sem navajen ;)

Gre za to, da rimo (in druge elemente forme) poberemo od drugih . se pravi, na nek način posnemamo uveljavljene elemente. 

Tukaj se pojavi problem, če je to posnemanje slabo - pri rimi se to še posebej opazi. Bolje biti v okviru, kjer si doma, kakor na silo posnemati nekaj, kar je 'priznano'.

Sporočilo pesmi pa je tako - neoprijemljiva in nedoločljiva zadeva.

Zdi se, kakor da gremo vsi skozi isti proces razvoja rima - forma - sporočilo - besedno skladje - besedni zaklad - medbesedilne reference - metaforika - simbolizem  ...... - 'tisto nekaj'. 

Ne nujno vsi v enakem vrstnem redu.

Bolj kot se izkušeni avtorji trudijo to razložiti manj izkušenim, manj zaleže. Enostavno prideš do tega ob določenem času. To opažam pri sebi in drugih, ki jih spremljam na portalu že par let. Jaz sem se še vsakemu koraku upiral do nezavesti :) Dooolgo me je mučila nepopolna rima in stopica.

Tisto nekaj dosežejo le nekatere pesmi, ne glede na 'stopnjo sofisticiranja'. So zelo preproste pesmi, ki zadenejo v polno.

Ampak stična točka teh presežkov pa je po mojem tudi to, da po branju ne začutiš potrebe po popravljanju. 

Na žalost pa je večinoma res tudi to, da redko katero pesem s popravljanjem spremeniš v biser. Je ali pa ni. Včasih je biser notri in je treba samo kaj odklesati stran. Največkrat pa predelovanje in tuhtanje pomaga pri naslednji, ali pa šele čez nekaj let.

"Kdo sem pa jaz" - tukaj se absolutno ne strinjam. Povedano, kakor pesem, mora delovati samo iz sebe, ne glede na to, kdo je napisal.

Vsi imamo pravico do mnenja. Ki jo precej premalokrat uporabimo!

lp, Y  

Če pesem vzbudi zanimanje, je to velik uspeh!

In dobrodošli so vsi predlogi, pobude, misli, nasveti, kritike, ...

Ker bom moral komentarje pozorno prebrati, naj zapišem sedaj čisto nekaj drugega. Moje pesmi nosijo velikokrat tudi marsikaj, kar pa niti ni nujno namenjeno bralcu; včasih kot dnevnik, zapis misli, razmišljanje, celo šifre, ...

Naj navedem primer.

Moja Pesem taxi_03:04 (malo epp!) nosi (tudi) "igro" številk, ki jo bralec morda opazi. Če bralec to spregleda, pa ni pomembno. Če bi bila (bo) pesem objavljena kje drugje, bi to igro številk še težje prepoznali. Za 03:04 se pojavi tudi 3:46. Morda se sedaj že lažje zazna številka 5, ki se v pesmi tudi omenja kot 5 minut.

Zakaj ta številka in kaj še vse lahko nekomu "prinaša" številka 5 v tej pesmi, pa prepuščam še vedno odprto domišljiji bralca ...

Na drugi stani pa je tudi nekaj "skrite" vsebine. Nekateri bralci so bili seznanjeni s takratnim dogodkom na Metelkovi, saj so celo nastopili ... Torej je tudi tu "zgodba" ... 

Je pa ta pesem tudi dnevnik taksista (spomini) ...

Pesem kdaj "nagovarja bralca" z rimo in izborom besed, da zareže med življenje in poezijo nenavadno (za moj verz) in v vprašanje: sem res še jaz ... kdo? In kje? In še ...

Kar pa ne pomeni, da pesmi ni potrebno "izpiliti". Ja, res, le veliko napora je zato potrebno. Morda pa bo lažje s časovnim zamikom.

Hvaležen sem za predloge in pobude, kam me bodo popeljali, pa težko rečem. Vem pa že danes, da se nekaterim (tudi skritim) "osebnim odtisom" v pesmi ne bom želel odpovedati.

Morda pa pride kdaj V.2. :) 

Lp, Jošt Š.       

Ah, ja! Preskočil sem rimo in stopico.

Tudi sam verjamem, da sta še kako pomembni! In pomembno je, da ne pride zaradi rime do uporabe klišejev (kot je res beseda nada, ki je hkrati še arhaična :). In sem sedaj sam sebi jetnik med teorijo in prakso! :)

Nina, pi, Y,

lp, Jošt Š.

Jošt Š. pesem 

za trud dojema

arhaične lepote

za poetični dotik

~ Bravo!!!! Ne rabi spopolnjevanj, ker je zame odlična poezija!

Lp, TJ :) ♥

Pili naj pa vsak svoje (po svoje)...

Atmosfera je taka, da se vračamo vsi vanjo!

Nič ni za dodat!

Talitha, prisrčna hvala tudi tebi za odziv!

Lp, Jošt Š.

Y, vse kar si napisal, podpišem, pa čeprav bi se morda morala podpisati  z X :)

Thalita <3

Jošt, ti kar nadaljuj s svojo prakso, lepa je in tvoja!

Lp :)