Lepota izbere mnoge obraze,
gozdove, oaze, puščave, izraze.
V srce vtira sočno surove sokove.
Tisoč in eno ljubezen greje,
diha,smeje, poseje v žleze.
Posije v oko odprto zeleno.
Naravo ustoliči, kot svetu priliči,
bistvo preseva. Slepilo uči
človeka v luči. Labirinta usoda
neznana večno odbira.
V smeri po sebi začini strasti
in prah pasti otrese s poti.