v tisti sliki me ni
ki čepi
okorno nagnjena v levo
z rjastega kavlja
nad vzorcem nalomljenih
nekoč divje kipečih vrtnic
na katerih trne se je obesila
vdaja
ni me v spranem rdečem tekaču
ki vleče od vhoda
navajen korak
v odvisnost
kot pod pokrovko
staro juho
ki diši po maminih rezancih
po rutini
ni me v nočeh
ki ne sanjajo
kesanja
ni me izven hrepenečih sozvočjij
izven dotika
pobožane odeje
ni me v ozkih špranjah okvirja
snela se je
ko sem izobesila prazno
na živo steno
upa
kleče
jo rišem
z življenjem
Zelo bogata pesem, morda bi premislila o uvodu, saj se vse kitice začenjajo z "ni me". Pazi pri sklanjanju: pravilno bi bilo diši po maminih rezancih ..., tule:
ki diši na mamine rezance
na spomin
na rutino
Lp, Ana
Ana popravila sem skanjatev. Za uvod pa ne vem kaj naj spremenim, kaj si mislila?
lp li
Če pesem bereš z naslovom vred (ki je tudi začetek pesmi, je vse OK), to sem mislila, a predpostaviva, da jo bodo tudi drugi bralci brali tako ... pesem, ki govori o tem, kako globoko moraš, da bi lahko (kleče) začel izrisovati svoje poteze v življenju, čestitke,
Ana
Čestitke, li za krasno pesem. Meni se postavlje le dilema:
nad vzorcem nalomljenih
nekoč divje kipečih vrtnic
na katere trne se je obesila /ali na katerih trne ...?gre za trne vrtnic ali se sprašuje za katere trne se gre?
Lp, Marko
Na katerih trne ..
Marko hvala za poglobljeno branje.
lp
Ali želiš, da popravim "na katerih trne se je ..."?
Lp, Ana
Prosim Ana, da popraviš.
lp li
Urejeno,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 27. 04. 2015 ob 19:04
- Prebrano 923 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 433.68
- Število ocen: 14