LIPA
Na Mestnem trgu stojiš,
v plavo nebo strmiš,
vendar se s svojimi
globokimi koreninami
čvrsto za tlo držiš.
Si visoka,
ponosna si
in ravna.
Ko so te zasadili,
so nekaj posebnega slavili,
a ti si rastla in rastla,
da bi po dolgih letih zrastla.
Tvoje je deblo sivorjavo,
debele veje z zelenimi so listi okrašene,
krošnja pa tako mogočna,
senčna in dišeča…
In ko v začetku junija
cvetiš,
ljubezen čebel si pridobiš.
Pod tvojo krošnjo
radi vsi sedijo,
se družijo in se smejijo,
včasih pa,
morda, tudi malce žalostijo…
Simbol si našega življenja,
ljubezni, sreče in resnice,
zelena lipa, vsa cveteča in dišeča.
Andreja Malta
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: andreja-lea
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!