Iz nič si se razpočil v
deset na osemdeseto atomov …
vsak dan neštetokrat umreš v smrt
in se vedno znova rodiš v življenja …
mušica, slon, drevo, lišaj, riba,
bakterija, človek, opica, ptica …
neskončnost si narezal na intervale,
smrt, življenje, tema, luč …
živeti eno samo večno življenje
je bilo na smrt dolgočasno!!!
urednica
Poslano:
30. 04. 2015 ob 22:13
Spremenjeno:
30. 04. 2015 ob 22:14
Zdi se, kot bi Kronos izbljuval svoje otroke, in postane vsečasen in hkraten, vseprisoten in vsepogolten ... zanimiva, navdihljiva, čestitke,
Ana
Všeč mi je uravnoteženost v tvojih pesmih.
Nekakšna zanesljivost, umirjenost vožnje, čeprav nazadnje končaš nekje drugje kot si mislil.
Y
Ana in Y hvala.
Lep pozdrav. Srečko :)
Zakaj trije klicaji? :P
Tudi deset na osemdeseto klicajev ne bi bilo dovolj, da bi poudarili vzrok, zakaj se »Nekdo« odloči za kreacijo Vesolja. Toliko jih pač ne morem napisati, trije pa so simbolično dovolj. ;)
Lep pozdrav. Srečko J
Vedno sem se spraševala, kako se vtipka na deseto potenco. Kako? ;)
Aja ... ah :(
Sem mislila, da obstaja prav znakec, kjer se desetka dvigne. :)
Poslano:
01. 05. 2015 ob 17:54
Spremenjeno:
01. 05. 2015 ob 17:55
1010!
ok, v editorju obstaja sub/superskript, potem pa se ne prikaže
Zanimivo bi bilo tako zapisati. Mogoce. :) hehe
Se opravicujem za zmedo. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Plahutnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!