Upam, da še veš, kje živim.
Ne vem, kako sem se znašel tukaj.
Dvorana je gala, jaz pa v trenirki in supergah.
Isti zoprni ksihti, ki jih preziram na svojih predstavah,
me zviška motrijo z mešanico posmeha in zgražanja.
Prisegel bi, da je ena od finih dam pravkar zavila z očmi
in se pridušala: »Umetniki, pač.«
Malo prej sem se na poti na razgledni stolp
izgubil v gozdu.
Hitel sem. Hotel sem ujeti še zadnji sončni zahod
pred napovedanim deževjem.
Ko sem končno našel markacijo, mi je zmanjkalo sape.
Zadnje čase sem povsem brez kondicije in tudi zredil
sem se precej, odkar si se ostrigla.
(Mimogrede, to, da ti kratka frizura bolj pristoji,
se mi zdi navadno sranje. Oboževal sem tvoje lase.)
Dovolj imam njihovih pogledov. Sedem čisto
na konec dvorane. Skrijem se za steber.
Morda je napaka, da sem prišel.
Konec koncev sem se navadil živeti brez tvoje
podobe. Prejšnji mesec sem celo zmogel celega
pol dneva brez misli nate.
Pravijo, da si srečna. Da sta si ustvarila normalno življenje.
Saj si hrepenela po tem ne?
Zahod sem seveda zamudil. Meglice na obzorju
so bile še vedno obarvane zlatorumeno.
Nič hudega. Preživel sem lep dan. Na soncu.
Z dobro družbo. Debatirali smo, o odnosu med
formo in estetiko in o tem, ali je mojstrstvo
v obvladovanju tehnike ali tistega, kar zaživi,
ko se tehnika konča.
Z občutkom, da bo vse dobro.
S podobo čaplje, ki na eni nogi z brezbrižno
porogljivostjo kljubuje deroči reki.
Koncert je že precej čez polovico.
Vem, Haydna nisi nikoli preveč marala.
(Cele noči si preigravala romantike. In Estrellito.
Ali Schönbergovo Ožarjeno noč. Meni na ljubo.)
Vseeno se mi se danes zdiš nenavadno odsotna.
Le proti koncu se široko nasmehneš. Brez očitnega razloga.
Tisti del je odigran najslabše.
Takoj zatem me pogledaš naravnost v oči.
Nemogoče je, da bi me videla v zatemnjeni dvorani
Na koncu sem se zjokal. Ne vem zakaj.
V temnem gozdu sem s pogledom zamegljenim
od solz komaj našel pot nazaj v mesto.
Veš kaj, ne bom več čakal, da bi ti čestital.
Lep dan je bil.
Tako ali tako te je verjetno pobral pri vhodu
za nastopajoče takoj po koncu.
Stavil bi lahko, da morata jutri zgodaj po nakupih.
Izbirat nujne okraske za svojo realnost.
Poslano:
27. 04. 2015 ob 07:40
Spremenjeno:
27. 04. 2015 ob 07:44
Čestitke za odličen eho!
Lp, Pi
Pozdravljen.
Kot je ze pi napisala, super dialog med resnicnostjo, ki hkrati ni resnicnost, je resnicnost lirskega s. in mislimi, ki so skorajda bolj resnicne kot to, kar se dogaja skozi prizmo dejanskega pogleda.
Imam le par pomislekov.
Ta del je kot da bi malo popustil v izrazu. :) Tale finale, "ceprav je Haydn", bi lahko bil mocnejsi. :)
Tisti del je odigran najslabše.
Takoj zatem me pogledaš naravnost v oči.
Nemogoče je, da bi me videla v zatemnjeni dvorani
Nemogoče je, da bi se tvoj pogled še vedno videl v mojem.
In razmisljam, da bi mogoce zadnji verz pravzaprav lahko bil naslovni verz?
lp, T.
Poslano:
30. 04. 2015 ob 13:33
Spremenjeno:
30. 04. 2015 ob 13:49
Pozdravljena, Tea.
Hvala za pripombe, vedno so dobrodošle :)))
Kljub temu, moram povedati, da pesem ni primarno mišljena kot zaključena celota, ampak kot del obsežnejše pripovedi v verzih, ki jo dialoško piševa z Nino Pečar.
Prav zato nima do konca izdelanega lastnega dramaturškega loka, ki teži po kulminaciji znotraj posamezne enote, saj pripada dramaturškemu loku celote, ki jo bo na koncu sestavljalo kakšnih sto pesmi.
Poleg tega je prevladujoče razpoloženje v tej pesmi resignacija, zato zavestno nisem iskal trenutka, ki bi to presekal. Tudi ko moj LS pravi "lep dan je bil", v tem ni nekega pozitivnega naboja. Bolj neka ugotovitev, ki ga v resnici ne prestavi nikamor.
No tole z zadnjim verzom mi je pa po premisleku všeč in pije vodo
Hvala še enkrat :D
Ahaaa. Ja, potem je to druga pesem. Pesem pesmi ali pesmi pesmi. :))
No ja, ima ima. Razumem ta dialog in se mi zdi super ideja in verjamem, da jo bosta tudi odlicno izpeljala, vendar vseeno objavil si pesem oz. del daljse pesmi oz. del necesa vecjega ( ali pesem v pesniski zbirki), zato pricakujem ali sem pricakovala, da bo sama sebe reprezentirala.
Konec stoji tudi tak kot je zdaj. Ampak kljub vsemu me tisti stirje verzi se vedno matrajo. :) Nisem mislila v to smer, da bi bili visek ali dramatursko doreceni, vendar da ne bi bili klisejsko naravnani. Mogoce me vse srbi se bolj, ker je glasba moje primarno podrocje. :)
Fino bi bilo tudi, ce bi poskusila to objaviti tudi tukaj ( ce vama je v interesu ), kot poskus cikla, zbirke, ekperimenta, ...
:)
vse dobro, T.
Tea, pozdravljena še od mene :))
Mogoče pa res objaviva kakšen niz pesmi, za začetek morda pesem, ki paše točno pred tole Kristianovo ;)
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/103933/reminiscence
Lp, Nina
Poslano:
30. 04. 2015 ob 13:57
Spremenjeno:
30. 04. 2015 ob 13:57
Ne vem , če si videla , da sem prejšnji komentar popravil ... končni verz sem prestavil, ker sem šel zadevo prebrat v kontekstu celote in mi povsem odgovarja, ob tem pa še nekaj doda :)))
Bom razmislil o koncu ...
Glede objave izseka pa se bova vsekakor pogovorila z Nino :)
Hvala še enkrat! Vse dobro tudi tebi :)
Takole, eno spremembo sem naredil ... zaenkrat bi mi bilo kaj več preveč moteče.
Pozdravljena tudi ti, Nina! :)
Hm hm hm, razmišljam razmišljam. Zdaj ali hočeta, da se vsaka pesem za sebe vidi (potem jo bomo najbrž tako tudi brali), ali pa bi poskusila to res predstaviti publiki tako kot imata v mislih. Na misel mi pride tudi, da bi na forumu odprla posebno temo, delavnico, kjer bi se ta kreacija lepo videla in bi jo hkrati lahko uredništvo in člani tudi komentiralo, dodajalo predloge. Oboje bi bilo mogoče zanimivo. Po eni strani bi videla, kako posamezna pesem deluje, po drugi pa celoto. (samo razmišljam "na glas") :)
Kristian, nisem videla. Sem bila na kratki pavzi, pa sem samo komentarje preletela. Bom prebrala še enkrat, pa kaj napisala. :)
lp T.
Mi lahko prosim prilepiš sem še stare verze? Da dobim občutek za oboje.
Hvala.
:)
Ne vem, če je smiselno objavljati celoto, ker celota bo res obsežna in je trenutno še zelo pomanjkljiva. Zaenkrat sproti objavljava posamezne pesmi ko nastajajo. A bi bilo smiselno objaviti samo kak del? :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristian Koželj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!