Sam ne znam
doživeti temne noči,
ker tema je strah,
ki v glavi bruha krik.
Vem, da si z mano,
v meni igraš bluz
in pišeš mi besede,
ki curljajo proti samoti.
Ne poznam te besede,
le drugi, igrajo igro
v zmedi in tako glasno,
ječijo njihove hlače.
Niti potres mi ne seže
do bobniča tako glasno,
kakor tista blatna igra.
Samo vedeti je treba,
da je noč vedno
v igri tiste tančice,
ki daje okus.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: primosrajtmajerevski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!