Razbij ogledalo

v njem je tujec,

ki je rastel

na drugem križu

ali na obeh

in enega se je potrebno

rešiti,

da hrbet ne bo nosil dvojine,

ker je pretežka za hojo v hrib.

Budim drugo polovico,

da ne ostane brez križa,

ker sama več ne zmorem

besede postajajo težke

njihova teža me pelje v bran,

da hranim in pazim na svoje robove,

da ne padem v globino nečesa,

česar ne znam, ne poznam.

Ne vem če lahko traja,

da bom samo družba

lačnemu jutru,

ki po kavi zajtrkuje

in čez dan briše

prah s čela in police.

Moram, morda zmorem.

IŽ-lev