Včasih si me zajemal
Z običajno dozo
Svojih hipnotičnih oči.
Zame sprejemal ukaze,
Zame ugašal luči,
Da sem bila čim bolj opita
Od magične teme.
Včasih si me objemal
Tako,
Da si znova namestil
Moje kosti
In v majhni ulici
Gnetel moj odsev.
Nevihtni oblaki
So se prišli igrat
Z najino usodo.
Iz naročja sva v posodo
Ujela Poraz.
Včasih si me zajemal Celo,
Danes od nekod prikličeš
Le še moj obraz.
Veter pada
Pod tvojimi koraki,
Ruje najine ulice.
Iščeš lepilo,
Posoda se je zlomila.
Ne poskušaj me popraviti.
Izpila sem še zadnji
Bolan oblak
In se odpravila
Iskat
Spanje.
Nekoč bom morda
Jaz uspela zajeti tebe
In pozabila na
Tvoje vranje
Sence oči …
Zajela te bom
Nekoč
Z mehkimi, deževnimi dlanmi …

Nemo