[size=12][i]O , matematika preljuba, T i si moj'ga časa izguba. I zvedela sem to že davno, Š lo je brez tebe enostavno! Č e nebi te nikol' spoznala, A stmatik nebi jaz postala. N erada s tabo se ukvarjam; C isterni gnoja, ki jo upravljam E naka ti si, ti nadloga - M ar takšna tvoja je naloga? I mam resnično te vrh glave, D a obnašam se kot naše krave. E vklid se mi je že zameril ... L e kdo bi zdaj lahko preveril, A l' sem duševno sploh še zdrava, Š e Ančka nisem več taprava!!! [/i][/size]

Ančka