Pobrani nasmehi
Še enkrat
se mi zlaži, življenje, in
porini me v jutro.
Mogoče mi ponovno uspe
postaviti se na noge.
Potem me boš srečalo v
črni ulici,
kjer v rdečem cilindru pobiram
nasmehe.
Prepoznalo me boš
v otroku, ki danes verjame
tvoji zlaganosti.
Videlo me boš pod oknom
nedokončane hiše, kjer čakam
na najboljši dan.
Srečala se bova
kar neki dan,
ko bom delila pobrane
nasmehe.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 21. 04. 2015 ob 12:22
- Prebrano 765 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 186.95
