Nisem šla ven,

v veliki svet,

da bi od tam pogledala

v našo mentalno vas

in vam razodela,

da ste še vedno, oh, tako ruralni.

Nisem šla v Ameriko

ne na Evropsko sodišče

niti po kolovozu k papežu v Rim.

Nisem spoznala tujcev

in se z njimi krvno posestrila,

nisem jih hotela,

da bi mi govorili, da, oh,

še vedno tako ruralno razmišljam.

Na podeželju je zrak prost

in obzorje nima zidov,

v katere bi treščili predsodki

in ostali za vedno tam.

Na svojem mestu.

Niti na luno nisem poletela,

da bi videla, kako je vsa Zemlja

en sam ruralni briket.

Samo odprla sem se.

V vse smeri.

V čudovito

nemarkirano

brezpotje.

Aleksandra Kocmut - Kerstin