BRIKETI BREZPOTJA

Nisem šla ven,

v veliki svet,

da bi od tam pogledala

v našo mentalno vas

in vam razodela,

da ste še vedno, oh, tako ruralni.

Nisem šla v Ameriko

ne na Evropsko sodišče

niti po kolovozu k papežu v Rim.

Nisem spoznala tujcev

in se z njimi krvno posestrila,

nisem jih hotela,

da bi mi govorili, da, oh,

še vedno tako ruralno razmišljam.

Na podeželju je zrak prost

in obzorje nima zidov,

v katere bi treščili predsodki

in ostali za vedno tam.

Na svojem mestu.

Niti na luno nisem poletela,

da bi videla, kako je vsa Zemlja

en sam ruralni briket.

 

Samo odprla sem se.

V vse smeri.

V čudovito

nemarkirano

brezpotje.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

branka

Poslano:
17. 04. 2015 ob 08:40

Lepo.

Zastavica

tomi

Poslano:
17. 04. 2015 ob 09:09

Razmišljanje, ki s svojo enostavnostjo presega ta planet učenja,ki si noče nič dopovedati, niti spreobrniti.

LP tomi

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
25. 04. 2015 ob 19:28

Najprej me je briket zmotil, a kot metafora človeške stisnjenosti deluje strašljivo - obdelovanje lastnih majhnih zaplat, ograjevanje in hkrati kukanje čez plotove - vse to najprej vidiš, če se dvigneš (najsibo fizično ali mentalno) nad prokrajino. Kritična in angažirana pesem, skoraj krik, čestitke,

Ana


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 17. 04. 2015 ob 03:19
  • Prebrano 980 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 497.68
  • Število ocen: 23

Zastavica