včasih deževje
spere vonj vigredi
spaca sliko
uokvirjeno z željami
med nama polzijo
drugačne kaplje
topim se vate
srkaš me iz besed
piješ jih z ustnic
zalivaš v stalno polnost
nisva dva obraza
sva kelih s pecljem
ostrih robov
ki odreže korak v
močvirja
odbrbotajo mimo
v mislih zraščena
kroživa v bistrem toku
pomlad ostaja
ob najini kupi
naredila si je dom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!