* * *
Sviješću mi teče, propinje se dah
A ti je stižeš bujnim drvećem jašući
Ne, nisu te zvijezde prevarile
To grliš trzaj, žeženu, podatnu
Jeku i ruj, san golubice razdjevičene
Uzet ćeš me dok bubnja noć u meni
I mjesec srebren, vreo i žedan
Dok jezdi mi iza vjeđâ
Nad gorama
Je li to kadšto
Lahor u travi zaspe
Ili obnaženi sagaramo dok dišu
I stenju planinski horizonti
U obrisima erosa
U kičmu svemira žmarce prospi
I zapleti kosu zvijezda
Još malo očima budnost bludnje ozari
Još malo sam srna i pantera
Još malo sam misterija žene
Utkana u pandže, u grivu i vihor
Izvan prostora
* * *
Začaraj
Huk gorâ u noći srpnja
Glazbu i daljine
Umijeće voljenja
Da nikad pokošeni, nikad oteti
Svemu što jesmo
Plovimo u zviježđa pod kojima treperi
I rastvara se svjetlosna
Panorama Sarajeva
Mirko, odlična pesem, ki me je navdihnila za ta poetični preblisk ;
ti sto guardando
nei tuoi occhi lucidi
e con le mani tramanti
te voglio abbracciare
la Notte misteriosa
Lep pozdrav in vse dobro
Dimitrij
Dimitrij, hvala ti na čitanju i javljanju. Naravno i na pohvali pjesme.
Lijepo te pozdravljam,
Mirko
Vsemogočna noč, v kateri se pretvarjajo misli, oblike, svetovi ... kot bi migljale luči mesta in pomirjale s svojo daljavo, lirična sanjska pesem o bližini, čestitke,
Ana
Za mene je veliko zadovoljstvo pročitati vaše dojmove! Hvala Ana na podcrtavanju pjesme.
Ugodan dan želim!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!