Se pesem neskončna v jutro rodi.
Preplašna se včasih v neznano izgubi.
Karkoli prinaša ta upa svetloba,
s sabo odnaša strah neprepoznan.
Zato nam je dano od rojstva do groba,
da smisla utrinke lovimo vsak dan:

Počakati v zori, da svet se obrne,
da božanje vetra nam nežnost povrne,
ki smo jo na poti do mraka izgubili,
ko smo prepoznavali večne pasti.
Prenesti vse praske, ki smo jih dobili.
Sprejeti v naročje dih novih poti.

Lidija Brezavšček - kočijaž