Nobena ravno prav zavita
in v stihe okrašena misel
se ne izvije iz moje glave.
Skrivnostni verzi o še bolj
skrivnostnih muzah,
so varno skriti na najbolj
skritih mestih.
Besede, te zamerljivke,
so se zagledale v drugega
poeta.
Moj dar je v povprečju ustaljeno
podpovprečen,
z njim sem nadvse opazno neopazen.
Ne znam ozdraviti te travme,
moje želje niso visokoleteče,
če že ne morem biti pesnik,
bi pa rad vsaj žvižgati znal.
Dobro si žažvižgal, da se te sliši v sosednjo vas:)))))). Všeč mi je tvoja iskrenost, ki bode iz vsake vrstice, samokritičnost, ki jo ne premore vsak. In glej, žvižg, morda samogovor je odneslo v višave. Tako je prav! So se mi pa ob branju oči zbistrile in na ustnice namalal nasmeh, ja, to je tudi dobro, če kava ne deluje tako kot bi morala;).
lp, ajda
Tvoj komentar je tudi meni namalal nasmeh, vse dobro in lep pozdrav.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Timy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!