Žvižganje

Nobena  ravno prav zavita

in v stihe okrašena misel

se ne izvije iz moje glave.

 

Skrivnostni verzi o še bolj

skrivnostnih muzah,

so varno skriti na najbolj

skritih mestih.

 

Besede, te zamerljivke,

so se zagledale v drugega 

poeta.

 

Moj dar je v povprečju ustaljeno

podpovprečen,

z njim sem nadvse opazno neopazen.

 

Ne znam ozdraviti te travme,

moje želje niso visokoleteče,

če že ne morem biti pesnik,

bi pa rad vsaj žvižgati znal.

Timy

ajda

Poslano:
10. 10. 2011 ob 11:15

Dobro si žažvižgal, da se te sliši v sosednjo vas:)))))). Všeč mi je tvoja iskrenost, ki bode iz vsake vrstice, samokritičnost, ki jo ne premore vsak. In glej, žvižg, morda samogovor je odneslo v višave. Tako je prav! So se mi pa ob branju oči zbistrile in na ustnice namalal nasmeh, ja, to je tudi dobro, če kava ne deluje tako kot bi morala;).

lp, ajda

 

Zastavica

Timy

Poslano:
10. 10. 2011 ob 11:22

Tvoj komentar je tudi meni namalal nasmeh, vse dobro in lep pozdrav.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Timy
Napisal/a: Timy

Pesmi

  • 09. 10. 2011 ob 16:39
  • Prebrano 1374 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 677.35
  • Število ocen: 16

Zastavica