Uhanov, zlatih prstanov ne rabiš,

da meni bi zato všeč bila.

Glej, veter z brezo se prav rad igra,

četudi listov ni – vseeno vabiš.

Četudi bi odela se v megló

(ali da gola bi okrog hodila,

ne rečem – veš, da s tem bi me ganila),

najlepša bi se zdela mi tako.

Ne srêbra, biserov ne čiste mire

na svet prinesla nisi, torej stoj:

naj vsako vlakno slastne pesmi lire

navdahne slajši vonj le goli tvoj.

In boš oltar, ognjišče moje vere,

ko gorko te poljubljal bom nocoj.

sonofearth