Nauči me
še vedno sem reka
brez obal
in meja
na dnu samo grobo
težko neoklesano kamenje
in
potopljene rdeče vodoodporne črke
če prideš
pridi tišje
in umiranja ptic
v oddaljenih visokih krošnjah
da se led
v katerega sem zajet
ne stopi
pod tvojimi stopali
in
da varno stopiš na moj breg
saj
v ostri žici zenic
in v krvavih dlaneh
še vedno nosim (ujeto) svetlobo
in neizgovorjene (tople) besede
ki jih čuvam
zate
nekje
dlje
globlje
moje izgubljeno pero
zapuščeno
nauči me
kako naj se razumem
da bom razumel
če ne boš prišla
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
Brez šivov, predlagam, da nežni pesmi pustiš, da o občutjih subjekta spregovori s podobami. Lp, Silvana.
Nauči me, kako naj se razumem
brez obal
in meja
na dnu samo grobo
težko neoklesano kamenje
odrinjene obljube
in
potopljene rdeče vodoodporne črke
nepomembne pesmi
o nepomembni osebi
če prideš
pridi potihoma
bosa in na prstih
tišje od sence v zapuščenih mestih
in umiranja ptic
v oddaljenih visokih krošnjah
da se led
v katerega sem zajet
se ne stopi
pod tvojimi stopali
in
da prideš/varno dosežeš, stopiš na moj breg
varna
saj
v oštri ostri žici zenic
in v krvavih dlaneh
še vedno čuvam nosim (ujeto) svetlobo
in neizgovorjene (tople) besede
nikomur izgovorjene
čuvane
za tebe
ki jih čuvam
zate
nekje
dlje
globje globlje
moje izgubljeno pero
zapuščeno
v globoka
a poteptana upanja
nauči me
kako naj se razumem
da bom razumel
če ne boš prišla
Hvala. Zdi se mi smiselno! :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brez šivov
- 14. 04. 2015 ob 10:32
- Prebrano 785 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 225.4
- Število ocen: 9