Tornado je vrtinčast veter misli in občutkov.
Pred njim nič ne ubeži, ko se začne širiti.
Potem zajame razum vsakega človeka.
Lahko se mu upremo z vsemi močmi,
toda ta naravna katastrofa pogube
je še bolj neuničljiva, neprebojna.
Pogum je odtaval daleč proč,
upanje v ubogo možnost
proti mislim vrtinca.
Zlo torej le še ni
povsem izumrlo,
ker ga vidim tu.
Zajamem sapo.
Čakam, da
me pogoltne
upanje,
rešitev
ne
obstaja več za ljudi, ki so jih požrle misli tornada.

Emč