nenaden električni dražljaj v podplate

nekje med gorskimi stezami

kjer bi morala bivati lahkotnost

kjer bi morale ščebetati kavke

in bi se telesni čuti razsuli med mahovjem

izza obronka se nekaj zgane

sence padejo pod drugačen kot

ob drncu vetra se izriše telo

zeleno sivo negibno pegastih podplutb

je za marogami na obrazu še kaj

hrsk hrsk škripa pesek

telo se primika

morda se mu bo izognila

morda je samo skica

ki je zašla v njen pogled

in razburkala kamenje

korak ji zastane

obrne se

kamen je še vedno prikovan

na njena ramena

(iz cikla Po poteh prve svetovne vojne)

Andrejka