Daj, primi me za roko!
Stekla bova do začetka mavrice
in se povzpela na sam vrh.
Sedla bova,
bingljala z nogami,
se smejala
in pela kvantaške pesmi.
Ves svet se bo oziral na mavrico in se spraševal:
»Kaj pa je z njo danes? Mar se je napila?"
Midva pa se bova krohotala
in se držala za trebuhe,
saj ni lepšega na svetu,
kot sedeti na vrhu mavrice,
se krohotati,
kar tako, brez pravega razloga,
ter pošiljati
darove Ljubezni
celemu ponorelemu svetu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Amai
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!