Slišim se večkrat
kako preklinjam življenje
da je krivo za vse
nato pa obmolknem
sklonim glavo v priznanje
da ni ravno tako
zakaj bi življenje bilo krivec
da sem obtičal med stenami
da si lažem iz dneva v dan
kako bom jutri razdrl okove
ki sem si jih sam nadel
da ne vidim svobode
ki mi je pravzaprav pred nosom
sanje in želje so se zažrle vame
naivno jih čakam tu med zidovi
čas pa odšteva.
Samo življenje dragi je.
Lepo.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!