Jutranja
zadrževal sem dih
ob tvojem nasmehu
praznih rok
polnega srca
v tvojem objemu
tih
kot pokošena polja
ki daleč na robu umrejo
v valovanju morja
(p)ostajam tih
(ne)predvidljiv
kakor let jutranjih
galebov
v iskanju hrane
le da iščem
tebe
sebe
naju
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brez šivov
- 07. 04. 2015 ob 16:52
- Prebrano 781 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 274.16
