Teža besed se je vedno znova vračala na zemljo

in dež jo je vedno znova rosil

vse dokler mi nevidna roka

ni nataknila zlatih uhanov in prišepnila

da se po kapljah mi vrača življenje

Te besede so imele svoj razpon

le razsute so bile po duši

V sobi kjer sem rasla sem pospravila

Z zlatim prahom si napolnila

lačne razpoke telesa

ter iz prgišča črk posejala novo žito

Pod prhami sonca zdaj raste po svoje

levcek