Blodnjavo sanjam zvezdo
neme prehode iz teme v
noč ko naj bi prišel cunami
in nanje položil vse tisto
kar se upira rokam boga
Plešem čez gore in sebe
imenujem za zmaja
zadnje pravljice ki še diha
s počasnim zvokom šklopotanja
kasete Odrecitiram lasten
refren ponovim ponovim
ponovim (šumenje v ozadju)
Reka jim rečem in nadaljujem
valček brez motenj in želje
po tretji svetovni vojni Ločim
se od telesa da bi občutila
strah Da bi občutila nesrečo
sedmih milijard ljudi in sploh
tretjega po vrsti ki vsako jutro
hrani mačko z briketi Vse to
si potem zabeležim na prazen list
z narisanimi čevlji brez gume
in mrmram Mrmram da bi
preglasila obrekovanja
galebov

Helena Zemljič (MalaSenca)