Kakšna čudna stvar je poezija!
Besede so skupaj postavljene
kot kipar pripravi kose mehke zemlje.
Na papirju so ostalina
samo besede (njih oblika)
neke misli, ki je že davno ni
in dobijo status spomenika.
Kakšna čudna žival je poezija!
Kdaj laja, zdaj prede,
divja je in krotka,
tudi drugo žival snede.
Kakšna čudna oseba je Poezija!
Že ko se je rodila,
je bila težavna, nerazumljena,
čeprav blazno prikupna.
Oh, kaj šele, ko je bila zaljubljena!
Že tvoje lice
mnogim nakazuje,
enigmo tvoje notranje siline,
ki jo skozi verze
oživljaš z obrazom oddaljene miline.
Oh, tomi, hvala lepa za komentar! Torej verjameš, da je v poeziji mogoče združevati nasprotne pole: moč in krhkost, noč in dan, moške in ženske ipd.?
Hvala za tako sočen odgovor.
LP tomi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaz
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!