Daljave
so daleč,
bližino prepričujem
naj se prestavi bližje,
ker dlje ne seže
niti moja roka
in dlan ostaja prazna
kakor žalostna pest
ki udarja v prazno steno
dokler bolečina ne postane
dovolj velika, da vidim,
da te ni.
In ko znova boš
bova ponovila
vse obljube
in sonce nama bo
večna priča.
Zima bo za vedno odšla.
lijepa, nježna, tiha bol...
lp, Vida
Duša vedno oblaži zasenčeno sedanjost,
njen odmev se v občutju čuti že takoj,
kako bo reklo življenje preostalo,
ti srce napoveduje vsak nocoj.
LP tomi
Dobro jutro Vida,
Hvala ti za tvoje besede, všeč mi je da ti je všeč.
Bodi lepo.
Lp, hope
Pozdravljen Tomi,
duša resda ublaži, da toliko ne boli, ostanejo pa misli,
ki včasih so nemočne in res skoraj edini način za pesem....
Želim ti vse dobro,
pozdrav, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!