Kritika med plevelom
Moja iskrenost
do same sebe
je večja
kakor graja sosedu,
ker me dva dni ni pogledal,
zdaj se maščujem,
glavo metaforično namočim
v puščavski pesek,
ušesa napolnem
da ne slišim besed.
Mobitel umikam
in ni mi mar,
za nekaj kar čez nekaj ur
ne bo več mirno, domače.
Počutim se kot v divjini
z lovcem na glave
za sabo.
Plevel me zakriva
in senca mi paše,
sonce bi rada
samo v sebi,
da mi zagreje
hladne misli.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 28. 03. 2015 ob 08:42
- Prebrano 522 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 86.15
- Število ocen: 6
