Vlak spet zamuja.

Baje ne več kot kakšnih pet minut.

Glede na letni čas in pozno uro je

zrak še kar prijetno mlačen.

Razen, ko potegne s severa in se 

pretanka srajca pod odpetim plaščem zlepi na telo.                               

          Nekje za hrbtom, 

          kakšnih pet korakov stran

          od drog razžrti klošar

          in odslužena poceni kurba

          z gorečnostjo nekdanjih nun

          razpravljata o grehu.  

Vedno si oddaljena natanko pet minut.

Popolna lutka iz talečega se voska.

Vtrijena v zlizane asociacije.

Prav ti je. Idiot.

Si moral priti pravočasno?

Kristian Koželj