POLETJE IN TI

Ja, spet prihaja poletje,

upanje se iznova budi…

Leto se je obrnilo

v svojem neskončnem potovanju,

burja i dež sta se davno izgubila,

sonce dobiva svojo zlato moč…

a morje blesti v svoji

tamni, sivi modrini…

Poletje prihaja in z njim ti…

Gledam te kako stojiš

na pomolu opit od zamamnih

mediteranskih dišav,

ko me čakaš

kot vsako poletje

da me zagrneš v svoj objem,

da me poljubiš

in mi podariš dašek velemesta,

ki ga prinašaš s seboj

kot majhno darilo za mene…

In potem…

Uživaš ko te vodim po mračnih,

kamenitih ulicah starega mesta,

poslušaš šum morja

v vročih večerih,

medtem ko skupaj ispijava

kozarce kot kri rdečega vina

v soju napol dogorele sveče.

Veš, nikoli nimam poguma,

ko stojim tako pokraj tebe,

na obali z velikim

rumenim soncem v daljini,

da te vprašam

zakaj pravzaprav prihajaš

vsa ta leta in leta…

Bojim se da se bo tvoj

odgovor izgubil v peni morskih valov…

Zato molčim in samo upam…

Upam da si tu morda

zaradi mene,

zaradi mojih kot morje plavih oči

in sončnega nasmeha

ukrašenega z biserno belimi zobmi…

       Andreja Malta

andreja-lea