Na svoje nebo si me risal
kot najbolj bleščečo
zvezdo.
Kot
Večernico,
ko so se ti v mraku
počasi povešale
utrujene
veke.
Jutranjico,
še preden sem
odprla oči v sivi,
megleni
svet.
Neke
jasne noči,
ko sem še vedno
utripala v tvojih sanjah,
sem zapustila pregloboko
uhojeno orbito in
odšla.
Nikoli
se ti ni posvetilo,
da je Venera vendarle
vedno bila zgolj
in samo
planet.
Ja, ja, Nina...zelo všečna pesem... :-)
lp Sašo
Najlepša hvala, Sašo :)
Lp,Nina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nina Pečar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!