Pogosto se zazrem predse,
vidim v prihodnost,
ki počasi leze.
Odvija se skoraj nepremično,
poskusim narediti večji premik,
ampak se ne da.
Ko ponovno pridem k sebi,
pogledam naokoli
in vem še manj kot prej.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katinska
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!