Raztrgana sivina pušča
modrini na nebu
kukati iz odpiranja vzhoda
rahlo sonce se krade
v jutro, ki diši po toplem
v grmovju ščebetajo ptice
kakor opravljivke po nedeljski maši
zrak je lahek kot so le čiste duše
moj korak breztežen
srce se razširi
ob vdihu lepote vanj
dvignem ga v mislih
hvaležna
z novo razpoko
v rojevajočemu dnevu
Sploh nisi bizarna, prava si in to je morda danes bizarno ;)
Lp
I.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!