Zgodovina ima dovolj besed. Tudi slik.
Od kožuhov, spranih zaves, pa vse tja
do železnih majic s kratkimi rokavi.
Danes sem vstal iz postelje in
pogledal skozi okno (niso samo pri
meni sprana, klorirana in siva); telo
je zaščiteno z novodobno opremo –
anticelulitni pas, tovornjakarska
očala, zlatorjavi Apple v ušesih,
siva naprava za poročanje o vseh
mogočih štosih (pravzaprav tudi
o sebi) in takšne reči. Mumifikacija.
Mumifikacija živih organizmov
znotraj etosa. Watt bi bil ponosen.
In te naštete reči odbijajo vsega vraga;
pijančevanje, kajenje, ogovarjanje
in najbrž tudi smrt samo. Še kosa
ne pomaga; zareže se lahko le v pas.
In vsako jutro grem v kopalnico.
Od včeraj se ni nič spremenilo,
le na ogledalo je bilo narisano neko
obvezano čudo. Spominjalo me je
na en pustolovski film, ki sem ga
zadnjič gledal skozi sobno okno.
urednica
Poslano:
18. 03. 2015 ob 18:03
Spremenjeno:
18. 03. 2015 ob 20:46
NO comment! Bravo,
(komentar sicer še sledi, ker sem ga pač dolžna;)
LP, lidija
Hvala! :-)
Hehe, hja ... potem pa nestrpno pricakujem komentar! ;-)
Lp
Ales
Pri pesmi me je nabolj pritegnil zaključek, ki obrne tok dogajanja. Videti je, da je podoba v/na ogledalu v trenutku vzudila pesem, tako, da ji sama berem od konca k začetku.
Tema pesmi je umeščenost v trenutne pogoje življenja, človeška pasivnost in to, da pesimistični flow teče in teče. Nekakšen " namerni vključek" pa je ta pogled v ogledalo, ki pesniški subjekt vkalkulira v zgodbo. Pomenljiv naslov mumija v sebi nosi večplastnost, ki se razjasni v pesmi, branje samo pa je vse prej kot dolgočasno. Zaključek je, lahko bi rekla - humoren, kljub resnosti vseobstoječega,
Lp, lidija
Lep komentar oz mnenje.
Pesem res na nek nacin reflektira stanje cloveske banalnosti ... in ta pogled proti ogledalu zadevo precej obrne - vsaj iz vidika stopnjevanja lirskega subjekta... kakorkoli, ne bom dolgovezil!
Hvala se enkrat in LP :)
Ales
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleš Jelenko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!