MESEČINA NA BELIH STRANPOTEH

1.

skozi somračje evrope se je nekoč prebijal

titanik in na krmi je sedel krovec z žeblji v

nosu. leta so bila natančno prešteta in dim

v kosteh posadke ni bil iz prve roke. morje

je bilo rdeče in mojzesa je zaradi scufanih

jader srbelo v zamaščenem podkožju. pod

 

2.

vedno sivim nebom so zmuzljivim lisicam

nabreknila jetra in galebom se je zmešalo

od matematike. turbini je potemnelo srce,

boki rešilnih čolnov pa so se razleteli kot

prezrele melone v glavnem proti zahodu:

skoraj vsak mornar je dobil v dar amforo.

 

3.

nad oceanskim dnom zdaj lajajo kamnite

ribe in plešejo pijani trgovci. po hrbtiščih

zvitorepcev se pase golobrada mesečina

in jim hladi čudna, poraščena znamenja.

v pederastični geometriji vreščijo parna

števila in v psiholoških svetovalnicah so

zaposleni gluhonemi odstranjevalci dlak.

 

 

Dani Bedrač

Komentiranje je zaprto!

Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač

Pesmi

  • 16. 03. 2015 ob 08:17
  • Prebrano 598 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 42.3

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!