Čin, bratje, natoči še en deci,
tako pijan, da sam sebi ne verjameš, kako lep si.
Leta grejo mimo, praznijo se flaše,
vest se zakopala je v obrambne jaške.
Sveta je modrost, v vinu je resnica,
usedi se po moško, da ne pušča ti plenica.
Vsi pošteno pijani, polni optimizma,
kažejo te s prstom, če se le omeni rizla.
Čin, bratje, nazdravite še zame,
ta flaša je kot mama, redko da vas pušča same.
Tistih nekaj gramov, kot jih ima duša,
spravim v paketek, če le ta slučajno spušča.
Vsega je dovolj, a vendar ni zadosti,
s čevlji v rokah stopamo po trnju bosi.
Moralno napihnjeni, vsi neki patrioti,
oboroženi so s cirozo in flašo imajo v roki.
Še vsak zdrav razum preveva domotožje,
težko prepoznam te, odkar serješ samo grozdje.
Včeraj bil sovražnik, danes že kolega,
včeraj bila je moda, danes je to scena leva.
Dragi moj prijatelj, natoči mi kozarček,
odkar nimam denarja sem postal prekleto varčen.
Lahko se skriješ mafiji, ne moreš pivski ekipi,
malo preveč spili, pa se čutijo v eliti.
Poosebljena modrost, razum in odgovornost,
bogat vir energije, pa oddaja le upornost.
Čin, družba, povejte lepe želje,
vaše buče so pretrde, da jih mlin modrosti zmelje.
Pijete počasi, a konec bo bolj hiter,
nimam časa čakat, se vidimo čez hektoliter.

Ace high