Slavnostno kosilo, črn frak
za vratom pa neumen svak.
Se nasmihamo, nosove vihamo
da od tam čimprej popihamo.
Tašča svojo pesem poje
v glavi pa je ravno polje.
Teta plete stoti šal
le kam naj jaz bi ga še dal?
Bratranec spet diplomo kaže
uf, pazi, da se ne umaže.
Jaz pa nemo le sedim
se nč ne trudim in trpim.

Končno se krdelo razkropi
ta žlahta res je stara plahta.
Manj jih vidim rajš jih mam,
zbežim v svoj samotni raj.

Silva Langenfus