imela sem sestanek

z davno izgubljenimi bogovi

ki so mi zvečer prinesli

poln krožnik copat

da sem jih vsako

od hudiča pozabljeno jutro

delila ljudem brez prstov

in smetarji so mi razložili

vse o nastanku svetov

pod svojimi nohti

beli so in včasih prozorni

ko oranžno sonce

zamenja barvo

in ostane le garjava kost

s katero si čisti jezik

pred ponovnim rojstvom

in stol ne šteje več do štiri

ker je osamelcev preveč

preveč je skupin

z enako črko na ramenih

in mizo pred seboj

s prostorom za enega in pol

in sivi lasje so naravno bogastvo

ker spremenijo hojo

povsem nedolžnega

sveže usločenega samca

ki nima dovolj objemov

za vse moje smehljaje

in ne zna preživeti

v  risbi

Vesna Šare