Imam zvezek, v katerega se ne piše.
Nobene besede niso vredne njegovih čistih strani.
Pred časom je nekdo vanj pisal zgodbo.
Toplo. Ljubeznivo.
Z velikim žarom sem opazovala njeno nastajanje.
Počasi pa so me njeni stavki začeli utrujati
in pero ni več sledilo ravnini črt.
Razočarano sem iztrgala s črnilom zamazane liste.
V moj zvezek se od takrat ne piše.
Kdo, razen šolarjev, pa sploh še piše v zvezke.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nina Pečar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!