1.

na kateri postaji se zdaj ustavljajo čokoladni vlaki? komu mežikajo

obglavljene narcise? sem mar edini barbar, ki hlepi po magnetnih

poljih, po električnem marcipanu? moj zvesti zajec si brusi sekalce

s stegnenicami romantikov, z verzi hibridov: zaprisežen mesečini,

s pomočjo katere ločuje volčje češnje od alpskih poskočnic. nekoč

se bosta ob savinji srečali balalajka in harmonika s koso in katano.

2.

v črnem zrcalu anarhizma si uzrl svojo besedo (te smem imenovati

andrej, ker sem krt?) in spoznal, da ni pesniška resnica nič drugega

kot inheretna substanca vseh žlahtnih psihoz: ves srh, ki se s kože

s pomočjo vreščečih kapilar prebije do srca, se velikokrat spremeni

v čisti uran, v večpomensko mersko enoto bivanja, v drobne kaplje

tistih učinkovin, s pomočjo katerih se podzemna bitja spreminjamo

3.

v čisto svetlobo. ocenjevalcem kretenj so oči že zdavnaj zdrsele iz

muljastih jamic predsodkov v dišečo meglo antikvariatov in vesela

svinjina kozmičnih brezdomcev je postala predmet socializacijskih

diskurzov. a dobro ohlajena penina bo še vedno kos smrti in vedno

se bomo našli rovtarji, ki znamo iz lokalnih surovin stkati mrežaste

sanje in pošiljati v netopirske uhlje usode svoje srhljivo cvrkutanje.

Dani Bedrač