Kolaž

 

 

 

Obuješ si čevlje. Vezalke, dve luknji pod

vrhom, zavežeš v čvrsto pentljo. Oblečeš

vetrovko, zadrgo potegneš navzgor

vse do brade. V režo potisnjen ključ

polglasno zaškrta. Zvok vstopi v prostor,

ki si ga pravkar zapustila. Februarska

sapa ti postreže z zvrhanim pladnjem

popoldanskega sonca. Na sosedinem

sušilu plapolajo rjuhe in zrak ob

neenakomernih izdihih vetra dobiva

vonj po mehčalcu. Zagrizeš v strmino

(sestopov ne maraš, zato ga puščaš za konec).

Zgoraj iz prsnega žepa odvržeš skrbi. Napolniš

si pljuča in pustiš očem, da pijejo z velikimi požirki.

Daleč na zahodu sonce morju in morje soncu

podarja lesket. Dvigneš fotoaparat in nekajkrat sprožiš.

Mrak grizlja parobke dneva, tema pripleza iz globeli in

leže prek previsov. Po stezi se med skalami dvigneš

na planoto. Strmina prasketa od tišine. Noč požira

markacije. Tipaje najdeš pot. Doma iz niza trenutkov

sestaviš trajanje. Na dvorišču severnik premetava

smetnjake. Čakaš, da boš pozdravila jutro,

ki ga nad vzhodom že plete svit.

 

 

Lea199

Lea199

Poslano:
05. 03. 2015 ob 22:03

Pesem je nastala na delavnici, ki jo vodi David Bandelj.

Skušala sem se približati stilu pesmi Risba – Peter Semolič.

Lp, Lea

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
05. 03. 2015 ob 23:22

Jaz bi jo končala pri 

Tipaje najdeš pot.

Zastavica

vida

Poslano:
06. 03. 2015 ob 08:53

Kerestin, stilski možda... ali bi se time, po mome mišljenju,  prerezala  crvena nit kolaža... jer u zmagovalki - pobjednici,  je poanta cijele priče.  Koliko puta nam se dogodi da nešto doživimo duboko, strasno,  božanstveno i kada sjednemo za računalnik, riječi jednostavno nedostaju. Ostajemo nijemi i poraženi. Kada uspijemo, pa makar zato ne spavali cijelu noć, osjećamo se ushićeno, radosno, pobjedonosno... kao majka kada rodi dijete i zadnjim trudom još otpusti posteljicu...

Lp, Vida

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
06. 03. 2015 ob 14:19

Da, Vida, ampak to, kar si opisala, naj bo razvidno iz pesmi, da bralec ZAČUTI, ne pa, da PREBERE. Razumeš, kaj mislim?

Zastavica

Lea199

Poslano:
06. 03. 2015 ob 18:43
Spremenjeno:
06. 03. 2015 ob 20:25

Aleksandra, popravljeno.

Hvala ti za komentar, res v pesmi moramo začutiti, zaznati in ne prebrati.

Hvala tudi tebi, Vida. Tako sem mislila, le nerodno ubesedila.


Lp, Lea

p. s.: hvala za črtice :)


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lea199
Napisal/a: Lea199

Pesmi

  • 05. 03. 2015 ob 22:01
  • Prebrano 1109 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 688.55
  • Število ocen: 19

Zastavica