Gneča
Eden za drugim
v dolgi vrsti
tihega čakanja
s potrpežljivostjo
sedim ob reki
gledam zamrzle
sprehajalce,
dihajo kisik
sveži in hladen,
stopajo brez pozdrava
brez besed
kakor popolni
znani tujci.
Toplo mi je
v zimski bundi
počasi vstajam
sita gneče
odhajam
tam koder imam posteljo,
čakam zvezde
da mi porišejo noč,
da znova lahko sanjam.
Nosim nevidni križ,
čeprav bi mi radi
dodali še enega.
Dovolj imam.
Dovolj za danes
in jutri.
Teci reka,
da zbežiš
prikriti tišini
in me odpelji s seboj.
Lepa, všeč zelo in mail dela.
Igor
Zdaj ko mail dela je še meni všeč....Super.
Grem pogledat. Hvala ti.
hope
odlukom brojim korake... uživala sam čitajući ...
lp
Ljubi
Ljubica ti imaš občutek za prisluhnat, poezija te popelje v smer ki jo pisec piše.
Želim ti lepe dni.
Lp,hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 03. 03. 2015 ob 00:41
- Prebrano 631 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 111.02
- Število ocen: 8