NIČ NI POKLONJENO

Za dušo je telo področje
kot je zemlja za telo,
vse nosi žalost in dobrine,
rojeva se ljubezen, zlo.

Iščem moč in raziskujem
zakaj vrojen sem v vse to,
listam stare prašne bukve,
bledi listi vse vedo.

Kot veter vzideš in odideš
za teboj se izgubi sled,
kot sneg stopi se vse za tabo,
čas ostane z dušo vpet.

Koliko ljubezni si ujameš,
toliko je sreče in moči,
večnost življenja ne poklanja,
po lastni volji se vse godi.

tomi