Za vselej

Iz pordelih soban so se angeli preslikali na olistane steze.

V rokah objemam še zadnje drobtinice pepela, ki si jih razpihal po vejah dreves.

Saj niti ne veš, kako je, ko ti odvzamejo cvetove

in se v zimskem iskanju sonce tiho izmika.

Pustil si vrstice, da lebdijo v blatnem jarku in se z napihnjenim nasmehom odpravil domov.

In ko sem ti rekla, pridi, si mi odvrnil, naj očistim kopalnico, da ne bom jokala.

Ura je že polnoč in tebi so minute le s težavo dane.

Zame.

 

sheeba

bizarna

Poslano:
14. 02. 2015 ob 15:21
Spremenjeno:
14. 02. 2015 ob 15:24

Tudi sama okrasi minute z nasmehom... Nekoč ti bodo še kako dragocen spomin. Vzemi si jih kot izbranka, ne kot izgnanka. Verjemi mi; NIČ, ampak res NIČ ni za vselej. Zato objemi vsak "sedaj".         

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
15. 02. 2015 ob 14:11

Pesem se usede v bralca in mu pusti težek občutek, saj v njej rezbiramo neko nedokončanost poslavljnja, ki je ena izmed najtežjih bremen za človeka, ko ostaja za nekom, ko ta odide, kamorkoli že . 

 Vsekakor odlična pesem. Dokončna. Taka s piko.

  LP, lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

sheeba
Napisal/a: sheeba

Pesmi

  • 14. 02. 2015 ob 12:18
  • Prebrano 802 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 426.98
  • Število ocen: 11

Zastavica