Tako nenasitno
požiramo svoj čas,
da nam ga bo zmanjkalo,
preden pridejo pravi trenutki.
Pogoltni ne opazimo,
da najedamo sami sebe,
zaradi redkih momentov
občutka zadovoljstva.
Prežvečeno in neprebavljeno
se nam zatika,
ura pa tik taka,
vedno hitreje.
Tole si pa zelo točno povedal, a kaj ko takih resnic premnogi ne znajo užiti v večjih količinah. Od njih se ne zredi, kvečjemu opije z duševnim zdravjem, veseljem in srečo.
Lp Sašo
hvala in ne hiti preveč....da se ne uloviš :) čim več svetlobe v obraz, da je senca za teboj :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: srecok
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!