Tu sem.
Med nama
sta dve steni
dva kosa betona
zabrisanih sivin
z zvočno izolacijo
da ne slišiva
več zvokov,
kakor da sva izpuhtela
nekam kjer je bližje sonce
in zaprla črno streho
da bova sanjala pomlad.
Kje si mladost
kličeva obnemoglo.
A stene so še vedno mejnice.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!