Nad norci se izkrivlja
zlata stvar.
Pod vrati viseča Kljuka - ročica,
išče svoj pretekli tisti ročaj.
Kakor pod lupo zibajočo
pod cekini, papirjem
v črnem mrazu noči, pozebe.
Včasih bogat, ženi vladar,
se zdaj izgublja
s temno temačnostjo
za rumeno steno "bolnice".

On je svoboden,
taka strašna svoboda.
Ko rumena stena nevidnosti
poveča človeško zavedanje,
ker se odpira v strašno
neskončnost.

primosrajtmajerevski