O gospod Bog
stegujem roke k tebi
da vzameš me k sebi
ker tukaj ne zdržim
na svetu tem trpim,
vsega se otepam
nič več ne obetam
z jezikom se pretepam,
v meni ni miline
je le orkan ostrine
v meni ni ljubezni
leglo sem bolezni
ne verjamem več v nič
utelešen sem hudič.

O gospod Bog
zakaj tako sem ubog
si vrgel me v krog
kot da brez sem nog,
zakaj tako sem plah
in ta globinski strah,
o daj mi da sem prah
o daj mi da sem le telo
brez duše in občutkov.
Tako želim.
Tako.

A če vzameš mi vse to
kdo potem bo ljubil njo,
a če vzameš mi vse to
mi še bolj bo težko.

O gospod Bog.
Pomagaj mi iz teh zablod.

Silva Langenfus