Zima nam takole rima:

Zima venčkov, šopkov nima;
Bela je, a ni čebela,
Mrzla, hladna, ni pomladna,
Sneg in led, to njen je svet,
Srež in mraz, to njen je čas.
Tiho gaz natke skoz vas.
Mokre pike so kot nike,
Ki z neba jih kotrlja,
V rokavice briše lice,
Polno babjega pšená.
Reko v ivnato obleko
Nam obleče, tanke sveče
Iz ledu izdolbe v snu.
Lomi veje, nič ne greje,
Se boji drv in peči,
Kot otrok nam plane v jok,
Ko odjuga ji zažuga.

Zima nam takole rima.
Ko pa sonce greti jame,
Zima-rima konec vzame.

Aleksandra Kocmut - Kerstin